Polepšajmo sebe in dom ... filc, blago in nekaj ročnih spretnosti šivanja ...
nedelja, 23. marec 2014
nedelja, 2. marec 2014
ŠE NEKAJ ZA MAMICE
Naša mama ni bogata,
iz prihrankov si kupila je dva škrata.
Midva, njena škrata,
zdaj od dne do dne
raseva ji prek glave.
(M. Rainer)
Pa še nekaj idej za mamice vzetih z neta:
iz prihrankov si kupila je dva škrata.
Midva, njena škrata,
zdaj od dne do dne
raseva ji prek glave.
(M. Rainer)
Pa še nekaj idej za mamice vzetih z neta:
ZA NAŠE MAMICE ...
Spoštujmo mame tudi jutri,
ker njihovo ime je sveto.
Naj osmi marec bo vsak dan,
kar celo leto.
(R.Robič)
Kaj ustvariti v razredu za mamice, pa da to ne bo čestitka?
1. VERIŽICA: Narediš kroglice iz obeh barv das mase. En del sploščiš in narediš cvetne listke iz katerih oblikuješ rožico. Počakaš nekaj dni, da se posuši. Nanizaš na vrvico. Nič ni treba barvati, ker je lepo naravno.
2. ŠOPEK ALI CVET - Palčke za ražnjiče pobarvaš na zeleno ali vzameš zeleno kosmato žico. Na barvni papir obrišeš dan in jo izstrižeš. Oviješ jo okrog palčke/žice, prstke pa s škarjami zaviješ na ven, dodaš še zelene listke in malo rumenega plastelina (kroglico za pestič) ali rumene kosmate žice - dobiš lilijo.
ker njihovo ime je sveto.
Naj osmi marec bo vsak dan,
kar celo leto.
(R.Robič)
Kaj ustvariti v razredu za mamice, pa da to ne bo čestitka?
1. VERIŽICA: Narediš kroglice iz obeh barv das mase. En del sploščiš in narediš cvetne listke iz katerih oblikuješ rožico. Počakaš nekaj dni, da se posuši. Nanizaš na vrvico. Nič ni treba barvati, ker je lepo naravno.
2. ŠOPEK ALI CVET - Palčke za ražnjiče pobarvaš na zeleno ali vzameš zeleno kosmato žico. Na barvni papir obrišeš dan in jo izstrižeš. Oviješ jo okrog palčke/žice, prstke pa s škarjami zaviješ na ven, dodaš še zelene listke in malo rumenega plastelina (kroglico za pestič) ali rumene kosmate žice - dobiš lilijo.
3. SLIKA: Vzameš trši papir / karton. Odtisneš zeleno dlan na papir, dodaš barvne rožice (iz štance) in spodaj nalepiš cvetlični lonček iz papirja. Iz barvnih trakov dodaš še okvir ali pa servet natrgaš na koščke, oblikuješ kroglice in nalepiš kot okvir.
4. POSODICA: Iz das mase ali gline izdelaš posodico. Vzameš kepo / kroglo in nato samo raztegneš, posušiš, učenci pa lahko noter dajo piškotke, ki jih v razredu z njimi spečeš, čokoladne bonbone, ki jih kupita z očkom ... Kasneje ima pa to mamica za kakšne uhančke ali pa drug nakit.
5. ŠATULJA: Vzameš škatlo trikotnega sirčka in jo pobarvaš s tempera barvami. Bolje je, če je večja. Dodaš poljubne okraske in dobiš šatuljo za nakit. Noter daš lahko zapestnico iz gumbov.
6. ZAPESTNICA IZ GUMBOV: Na elastično vrvico nanizaš nekaj pisanih gumbov. Zavežeš in zapesnico podariš mamici.
7. OKVIR ZA SLIKO / OGLEDALO: Potrebuješ karton velikosti približno 16cm x 21cm. Na vsaki strani naredimo rob debeline 3cm. Na rob nalepimo dele sestavljank, ki jih ne potrebujemo več, gumbe, perlice ... ali pa ostanke ploščic oz majhne ploščice (1x1). V sredino nalepimo svojo fotografijo ali pa ogledalo.
LIKOVNO USTVARJANJE NA TEMO PUSTA
PUST, PUST ... KRIVIH UST
Hopsasa, tralala,
pustna nedelja,
lan' sem bil krofov sit,
letos pa zelja ...
Pust je prastar praznik, poznajo ga mnoga ljudstva sveta. V davni dobi je bil to praznik, ki je imel namen počastit prednike in izprostiti dobro letino.
To je čas obredov, ki naj bi iz dežele prepodile zimske duhove, ki naj bi 'očistili' zemljo temnih demonskih sil in priklicali v deželo toplo pomlad. hrupni obhodi pošastnih mask so v davnih dneh imeli namen prestrašiti demonska bitja, ki so povzročala zimske viharje in mraz ter istočasno buditi prijazna božanstva, ki so prinašala pomlad.
Pustne vraže:
* Da bo debela repa in korenje, mora biti na pustni večer norenje.
* Na pustni torek pometi hišo, smeti pa vrzi na razpotja, da ne bo bolh pri hiši.
*Ta dan ne dajaj kokošim nič zobati, da ne bodo potem vse leto požrešne.
*Koruzo, ki si jo pustil za seme, robkaj na pustni torek. Če jo robkaš pred sončnim vzhodom, bo imela na njivi mir pred jazbecem.
Na pustni torek ob polnoči so zvonovi oznanjali konec veselja in pustnih norčij. Začela se je pepelnična sreda in z njo 40 dnevni strogi post, ki je bilo treba 'pustiti' ne le meso, ampak večino drugih jedi. Beseda 'pust' je verjetno nastala iz 'mesopust'.
pustna nedelja,
lan' sem bil krofov sit,
letos pa zelja ...
Pust je prastar praznik, poznajo ga mnoga ljudstva sveta. V davni dobi je bil to praznik, ki je imel namen počastit prednike in izprostiti dobro letino.
To je čas obredov, ki naj bi iz dežele prepodile zimske duhove, ki naj bi 'očistili' zemljo temnih demonskih sil in priklicali v deželo toplo pomlad. hrupni obhodi pošastnih mask so v davnih dneh imeli namen prestrašiti demonska bitja, ki so povzročala zimske viharje in mraz ter istočasno buditi prijazna božanstva, ki so prinašala pomlad.
Pustne vraže:
* Da bo debela repa in korenje, mora biti na pustni večer norenje.
* Na pustni torek pometi hišo, smeti pa vrzi na razpotja, da ne bo bolh pri hiši.
*Ta dan ne dajaj kokošim nič zobati, da ne bodo potem vse leto požrešne.
*Koruzo, ki si jo pustil za seme, robkaj na pustni torek. Če jo robkaš pred sončnim vzhodom, bo imela na njivi mir pred jazbecem.
Na pustni torek ob polnoči so zvonovi oznanjali konec veselja in pustnih norčij. Začela se je pepelnična sreda in z njo 40 dnevni strogi post, ki je bilo treba 'pustiti' ne le meso, ampak večino drugih jedi. Beseda 'pust' je verjetno nastala iz 'mesopust'.
Naročite se na:
Objave (Atom)